VLOGA UČITELJIC PODALJŠANEGA BIVANJA V ČASU ŠOLANJA NA DALJAVO
Ravnateljeva ideja, da učiteljice podaljšanega bivanja pomagamo učiteljicam razrednega pouka pri načrtovanju vzgojnih predmetov, se mi je zdela zelo dobra. Sploh, ker so ugotavljali, da so le redki učenci izvajali naloge, ki so jim s pridom pripravljale učiteljice podaljšanega bivanja v spomladanskem delu šolanja na daljavo. Poleg tega sprostitvena dejavnost in ustvarjalno preživljanje prostega časa v podaljšanem bivanju vsebinsko in ciljno zajemajo področje vzgojnih predmetov. Določili smo, da učiteljicam razrednega pouka nudimo pomoč in podporo pri načrtovanju vzgojnih predmetov na način, ki bo za njih najlažji.
Učiteljice podaljšanega bivanja sproti informiramo razredničarke, kako učenci opravljajo delo pri vzgojnih predmetih in jim dajemo vpogled v učenčeve dokaze.
Pri likovni umetnosti smo tako četrtošolcem naredili virtualno razstavo njihovih likovnih izdelkov preko spletne video konference ZOOM-a. Povabili smo tudi njihovo razredničarko. Sprva je bilo nekaj pomislekov, ali učence bremeniti z ZOOM-om pri likovni umetnosti, ker je to le vzgojni predmet. Izkazalo se je, da je bila to edinstvena izkušnja, ki je učence sprostila, jim dvignila samozavest, ponos, jim dala potrditev o njihovem opravljenem delu, v katerega so vložili veliko truda. ZOOM je trajal čez časovni okvir, ker so učenci tako želeli. Bili so veliko bolj sproščeni kot pri drugih predmetih. Na koncu so na njihovo željo imeli možnost raziskovanja z orodji v ZOOM-u, kjer so si lahko nastavili svoje ozadje. Video konferenca jim ni predstavljala napora, ravno nasprotno, želijo imeti tudi ZOOM pri športu ter z radovednostjo sprašujejo, če bo še kakšna virtualna razstava njihovih likovnih del.
Ključno pri tem delu je sodelovanje učiteljic podaljšanega bivanja z razredničarkami. S sodelovanjem smo se lahko posvetile temu, da so vzgojni predmeti, čeprav so izvedeni doma, kakovostni kot v šoli. Pri načrtovanju sledimo letnemu delovnemu načrtu, učnemu načrtu in medpredmetnemu povezovanju. S tem smo vzpostavile ravnovesje med šolskimi predmeti in ohranile ravnotežje pomembnosti posameznih predmetov. Ravnovesje duha in telesa je namreč vrednota, ki omogoča učinkovito šolsko delo in kakovostnejše življenje.
Kot najbolj pozitivna stvar pri tem sodelovanju pa se meni osebno zdi to, da smo tudi učiteljice podaljšanega bivanja lahko ohranile stike z učenci.
Janja Lahovnik
Nedavni komentarji