DRUGOŠOLCI – NAVDUŠENI BRALCI, PRIPOVEDOVALCI IN TUDI IGRALCI

Učence 2. razreda vse bolj navdušuje svet knjig. Radi se zadržujejo v svojem bralnem kotičku v učilnici, kjer imajo na knjižnih policah na voljo raznolik nabor knjig, prikupno mizo s stoli, preprogo. Z različnimi bralnimi aktivnostmi v okviru pouka in razširjenega programa (RAP) postajajo vse boljši bralci, pripovedovalci, ljubitelji besede, knjig. V zadnjem času pa se radi poslužujejo tudi kamišibaja – papirnatega gledališča.

Že v lanskem šolskem letu so spoznali to japonsko umetnost, ki pa svojo veljavo vse bolj dobiva tudi pri nas v Sloveniji. Učenci imajo radi tovrstni način pripovedovanja zgodb, nastopanja. Preko slikovnih predlog – slikovedk, vloženih v butaj (leseni okvir) se pripoveduje zgodba, pesem ali katerokoli drugo besedilo. Letos so drugošolci ponovno oživeli kamišibaj predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico, za katero so slikovedke izdelali že lani. Navdušenje nad nastopom v vrtcu je dalo pobudo za naslednjo kamišibaj predstavo. Učenka Eva Kac je po izvrstnem pripovedovanju za bralno priznanje predlagala pravljico Sapramiška, ki so jo učenci pod njenim vodenjem in dodanim glasbenim vložkom s kamišibaj predstavo uspešno predstavili vrtčevskim otrokom in učencem, ki so vključeni v RAP.

Sedaj pa že snujemo novo pravljico Rokavička. Učenci so za Ukrajinsko ljudsko pravljico likovno opremili slikovedke, si razdelili besedni del za pripovedovanje, dodali glasbene vložke z Orffovimi glasbili in sintetizatorjem. Vaje za glasbeno pravljico Rokavička intenzivno potekajo, saj se naš nastop v vrtcu in na šoli že približuje. In učenci želijo biti dobro pripravljeni, saj takrat nastop, kljub prisotni tremi, uspe. Zadovoljstvo, spontano navdušenje poslušalcev povrne vložen trud in da zanos za naprej.

Kot učiteljico RAP-a me veseli, da učenci po obveznostih pri pouku še izkažejo motivacijo tudi za popoldanske aktivnosti, ki so izbirne. Tako poleg zelo željene igre posegajo tudi po knjigah, radi prisluhnejo učiteljevemu pripovedovanju, glasnemu branju, dramatizaciji, se sami javijo za vodjo določene bralne aktivnosti. S tovrstnimi načini razvijamo bralno pismenost, uspešno vzgajamo mlade bralce, z načinom dela pa učenci pridobivajo številne veščine, s katerimi krepijo samozavest, veščine organizacije, sodelovanja, vodenja, nastopanja.

Zapisala: mag. Majda Tamše Horvat, učiteljica RAP-a