V RAP-u SMO OBELEŽILI TEDEN PISANJA Z ROKO INSVETOVNI DAN GLASNEGA BRANJA

Na OŠ Podgorje pri SG radi pišemo z roko in s tem ohranjamo kulturo pisanja. Letošnji drugošolci so ravno v času pričetka obeležitve tedna pisanja z roko, 20.-24. januarja, pričeli z uporabo težko pričakovanega nalivnega peresa. Z njimi so navdušeno vlekli prve poteze, sedaj pa (po)znajo napisati že kar nekaj velikih in malih pisanih črk. Pisanje jim je zabava, a tudi kdaj težava, saj težimo k čim bolj čitljivemu, natančnemu in estetskemu zapisu. Učenci zelo radi opazujejo pisave, jih med seboj primerjajo in kaj hitro znajo tudi povedati, katera pisava izstopa in pri katerem zapisu bi lahko še kaj izboljšali.
Izziv: Zapiši spomin svojega otroštva in le to naj lastnoročno zapiše vsaj eden od staršev/ starih staršev, so učenci velikodušno sprejeli in ga zelo dobro opravili. Nastala je cela paleta različnih, pisanih izdelkov, ustvarjenih z roko. Rokopise smo si z navdušenjem ogledovali, ugibali, kdo je avtor katerega spomina. Zapisane spomine smo tudi razstavili za ogled mimoidočim, ki se radi ob razstavnih panojih tudi ustavijo in si ogledujejo pisano paleto rokopisov.


Svetovni dan glasnega branja je letos v Sloveniji potekal 5. januarja. Akcija se je tekom več kot desetletja razširila v več kot 173 držav posvetu.
Svetovni dan glasnega branja smo na naši šoli obeležili tako, da smo si v šolski knjižnici izposodili primerno bralno gradivo, brali naglas, medvrstniško. V bralnih parih so se drugošolci preizkusili v poslušanju, obnavljanju slišanega in prebranega ter tudi v pripovedovanju.
Učenci zelo radi zahajajo v šolsko knjižnico, kjer najbolj uživajo v svojih bralnih kotičkih, na taburejih, v pogovoru s knjižničarkami, učiteljicami, učenci; svet knjig je za naše najmlajše zares magičen. Zato v RAP-u dajemo precejšen poudarek branju, bralnemu razumevanju, opismenjevanju. Z različnimi dejavnostmi razvijamo bralno kulturo. Drugošolci zelo radi prisluhnejo glasnemu branju učiteljice, pripovedovanju, še posebej pa so navdušeni nad papirnatim gledališčem – kamišibajem. Letos se je le teh zvrstilo že kar nekaj. Pričeli smo z zgodbo Kdo je napravil Vidku srajčico, nadaljevali s samostojnim kamišibiranjem učencev za pravljici Sapramiška in Rokavička. Vmes pa so učenci z navdušenjem prisluhnili kamišibiranju učiteljice za zgodbe: Medo ne more spati, Zrcalce, Piščanček Pik, Babica Zima, Mojca Pokraljculja. Imamo pa številne ideje, katere zgodbe bi še lahko spremenili v kamišibaj predstavo in so v pripravi izdelave slikovedk: Kdo se je krtku pokakal na glavo, Srebrna nit, Tisti grad tam nekje, Kdor se smeje, je junak, Mišji razbojnik …
Naj svet pisanja in branja ostane naša in otrokova stalnica; svet, kjer je preprosto lepo …
Zapisala: mag. Majda Tamše Horvat,
učiteljica RAP-a









Nedavni komentarji