MOBILNOST ERASMUS+

13.4.2025

Navdušujoč začetek Erasmus+ dogodivščine – iz Ljubljane do Ünye

Naš Erasmus+ projekt se je začel z vznemirljivim in nepozabnim potovanjem, ki nas je popeljalo iz Ljubljane vse do obmorskega mesta Ünye v Turčiji. Za mnoge udeležence je bil to prvi polet z letalom – izkušnja, polna adrenalina, pričakovanj in navdušenja.

Vzlet iz Ljubljane je bil poseben trenutek. Srca so razbijala, roke so se rahlo potile, saj je let bil razmeroma turbolenten. A pogledi skozi okna letala so nas vse očarali. Občudovali smo oblake pod nami in nestrpno čakali, da prvič doživimo pristanek na drugi celini. Istanbulsko letališče nas je osupnilo s svojo velikostjo in raznolikostjo ljudi, kultur in zvokov – pravi uvod v svet mednarodnega sodelovanja. Leta 2024 je skozi to letališče potovalo skoraj 80 milijonov potnikov. Doživeli smo pravi most med Evropo in Azijo v vseh pomenih.

Prestop in nadaljnja pot proti Ünye sta bila naporna, a so nas izzivi povezali. Iskanje prtljage na napačnem mestu nam je nagnal dvome v to, da najdemo svojo prtljago. Tukaj sta nam v pomoč prišla komunikativnost in znanje tujega jezika. 

Prestopanje, varnostni pregledi in utrujene noge so nas utrdili kot skupino. Ves čas je vladalo pozitivno vzdušje, smeh in medsebojna pomoč. 

Ob prihodu v Ünye nas je preplavil občutek olajšanja, ponosa in radovednosti. Končno smo bili tam – pripravljeni na nove izzive, prijateljstva in učenje.

Čeprav izčrpani, smo vsi čutili, da se je začelo nekaj posebnega. Prvi dan je bil preizkus poguma, prilagodljivosti in skupinskega duha. In brez dvoma – vsak trenutek je bil vreden truda. Veselimo se vsega, kar nam bo Erasmus+ še prinesel!

Zapisala:

Mateja Keber in Andrej Glasenčnik

14.4.2025

Prvi dan Erasmus+ izmenjave v Ünye, Turčiji

Za nami je prvi dan Erasmus+ mobilnosti v mestu Ünye, kjer nas je toplo sprejela tamkajšnja šola. Dan smo začeli z uradnim sprejemom in predstavitvami – turški učenci so nam predstavili svojo šolo, mi pa smo ponosno predstavili Slovenijo, našo šolo in kulturo.

Šola v Ünye ima več kot 1100 učencev, vrtec in oddelek za učence s posebnimi potrebami. Navdušila nas je njihova odprtost in povezanost, učenci so nas sprejeli z veseljem in spoštovanjem. Spoznavali smo njihov šolski sistem ter se povezovali preko zabavnih “icebreaking” aktivnosti in skupnih iger na šolskem igrišču.

Presenetilo nas je, da šola nima notranje telovadnice, a kljub temu izvajajo športne dejavnosti na prostem. Tudi mi smo se pridružili uri športne vzgoje in zaigrali odbojko. Pouk traja od 8.40 do 15.20.

Popoldne smo raziskovali mesto, sprehodili smo se po ulicah in ob obali, obiskali zgodovinske in kulturne znamenitosti ter si ogledali mošejo, kjer smo izvedeli več o islamski arhitekturi in kulturi.

Dan je bil poln novih vtisov, doživetij in začetkov prijateljstev. Veselimo se vsega, kar nas še čaka v prihodnjih dneh!

Zapisale: Maja Glasenčnik, Dalia Svetec in Anja Pačnik

15.4.2025

Skupinska mobilnost učencev – 3. dan: ples, učenje in druženje

Današnji dan smo začeli z zajtrkom, in pogovorom o včerajšnjih vtisih. Potem pa smo se odpravili proti šoli, kjer nas je čakal zanimiv in pester program.

Preživeli smo dve uri skupaj z učenci šole gostiteljice, med katerima smo plesali in se naučili tradicionalni turški ples zeibek – bilo je zabavno in poučno!

Sodelovali smo tudi pri pouku, kjer smo videli, kako poteka pouk v Turčiji. Pri naravoslovju smo izvedli zanimiv eksperiment o tem, kako je mogoče izkoriščati energijo morja za pridobivanje električne energije. Tega si Turki zelo želijo, saj pravijo, da ima Črno morje zanje velik potencial.

Med odmorom smo se pomerili v odbojki proti turškim učencem – zmagala je Slovenija!

Naša prisotnost je pritegnila tudi sosednji vrtec, ki nas je povabil na predstavo. Tamkajšnji otroci so za nas pripravili prisrčen ples in lep sprejem s čokolado. Zelo so veseli tujcev in imajo spoštljiv odnos.

Po kosilu smo se odpravili v mesto, v staro mestno hišo in si tam ogledali lutkovno predstavo. Ta hiša je 300 let stara hiša, ki je služila kot kapitanovo domovanje. Za tisti čas je to bila zelo dragocena, moderna hiša. Tam smo spoznali tudi nekaj pomorske zgodovine.

Dan smo zaključili s sprehodom po mestu, druženjem z domačini in večerjo – Dürüm kebab je bil odličen!

Zapisal:

Tim Kuzman

16.4.2025

Na današnji dan smo se zgodaj zjutraj zbudili in se z avtobusom odpravili na dolgo pot proti deželi jabolk, Amasyi. Na poti v Amasyo smo se pozanimali o turškem medu, a smo začudeno izvedeli, da ga Turki tu sploh ne poznajo. Bili smo kar malo razočarani, da specialitete, ki smo mislili da izvira od tukaj, nismo prinesli našim gostiteljem za darilo. Smo pa kljub razočaranju, da turškega meda nismo našli, poskusili več vrst njihove baklave, ki je bila božanska. 

Med 3-urno vožnjo v Amasyo smo izvedeli tudi veliko o pokrajini. Videli smo morja, pristanišča, podeželje, polja, nasade lešnikov in tudi več snega, kot ga je letos padlo na Koroškem. V Turčiji je bilo deževno kot tudi v Sloveniji in ozračje je bilo mrzlo zato tudi več snega. 

Po dolgi vožnji smo se odpravili v Aşıklar Diyarı Amasya, kjer smo izvedeli več o zgodovini nastanka mesta in poslušali legendo o njihovemu Romeu in Juliji (Ferhat in Şirin). Obiskali smo še muzej ljubezni in se nato z avtobusom odpravili v zgodovinski muzej Amasye. V njem smo videli grobnice, krste, nakit, orožje, pohištvo in razne druge izdelke in izvedeli več o Otomanskem cesarstvu, vlogi njihovega “očeta” Mustafa Kemala Atatürka in nastanku republike Turčije.

Zaradi raziskovanja smo bili lačni, zato smo se odpravili jest. Jedli smo tradicionalno turško hrano (kebab, pida, razne omake in predjedi).

Nato smo odšli v mošejo in si ogledali zanimivo infrastrukturo in izvedeli tudi veliko zanimivosti o gradnji mošej.

Po prihodu iz mošeje smo se odpravili po Amasyi in si sproti ogledovali kulturno dediščino. Ker je postalo topleje smo si privoščili sladoled. Ogledali smo si tudi lokalne trgovinice in si kupili nekaj spominkov. Potem smo se odpravili še v staro zgradbo, ki je kasneje služila kot umobolnica, kjer smo si ogledali sobe in zgodovinske pripomočke ter se naučili o pomenu glasbe kot terapevtsko sredstvo za zdravljenje bolezni. 

Malce utrujeni smo se odpravili še na razgledno točko nad mestom, kjer smo uživali v prečudovitem razgledu na Amasyo in si privoščili topel čaj. 

Nato smo se z avtobusom počasi odpravili nazaj proti hotelu v Ünye. Zaradi poznega prihoda smo bili utrujeni in smo se hitro odpravili spat, da bi se lahko spočili za naslednji dan.

Zapisali:

Loti Smrtnik in Špela Jelen 

17.4.2025

Erasmus+ skupinska mobilnost učencev – dan poln ustvarjalnosti, športa in nepozabnih doživetij

Današnji dan v okviru Erasmus+ mobilnosti je bil res nekaj posebnega. Po zajtrku smo se odpravili na obalo Črnega morja, se sprehodili in nabrali nekaj školjk za spomin.

Potem smo obiskali partnersko šolo – skupaj s turškimi učenci smo vadili tradicionalni ples, se smejali in se povezovali preko ritma in gibanja.

Sledil je športni del dneva, ki ga je zaznamovala prijateljska tekma v odbojki med slovenskimi in turškimi učenci.

Dopoldan smo nadaljevali z likovno umetnostjo. Ustvarili smo zares edinstvene likovne izdelke, po »marble« tehniki, polne domišljije, barv in kreativnosti. Vsak izdelek je unikat, izdelke pa bomo lahko odnesli tudi domov.

Popoldne smo obiskali center za izobraževanje odraslih, kjer smo spoznali številne ročne spretnosti, ki so del njihove tradicije. Ob pomoči mentorjev smo se tudi sami preizkusili v ustvarjanju in nastali so drobni, a dragoceni izdelki, ki jih bomo odnesli domov kot spomin na to posebno izkušnjo. Od njih pa smo dobili tudi majhno darilo.

Po povratku v hotel smo se spočili, nato pa pripravili na enega najbolj posebnih delov dneva – obisk družin turških učencev. Tam smo doživeli izjemno toplino in gostoljubje. Skupaj smo pomagali pri pripravi večerje, igrali različne igre, našli skupne interese in se ob vsem tem iskreno zabavali.

Med nami so se spletla dobra prijateljstva, ugotovili smo, da imamo ogromno skupnega. Spat smo šli veseli in polni emocij.

Zapisala:

Lovro Kresnik in Domen Gostečnik

18.4.2025

Erasmus+ mobilnost v Turčiji – nepozaben zadnji dan

Naš zadnji dan Erasmus+ mobilnosti v Turčiji je bil poln čustev, novih spoznanj in nepozabnih doživetij. Po zajtrku smo spakirali kovčke in se z mešanico navdušenja in žalosti odpravili proti šoli, kjer nas je čakala najprej vaja in generalka njihovega plesa Zeibek, potem pa prav poseben dogodek – ples skupaj z več kot 200 turškimi učenci na ogromnem šolskem igrišču. Bili smo atrakcija tudi vsem okoliškim blokovskim stolpnicam. Spektakel, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Vsekakor pa smo se odločili, da to ni zadnjič, kar smo ga skupaj zaplesali.

Tudi ta dan smo se aktivno vključili v šolski utrip – sodelovali smo pri pouku angleščine, etike, matematike, naravoslovja, plesa in glasbe. Družili smo se s sovrstniki, se pogovarjali in stkali prijateljstva, ki bodo zagotovo trajala še dolgo po koncu izmenjave.

Učitelja sta ta čas izkoristila za poglobljeno spoznavanje turškega šolskega sistema – izvedela sta več o načinih ocenjevanja, preverjanja znanja, učnem načrtu ter o učbenikih, ki jih posamezni učitelji uporabljajo pri pouku.

Po dopoldanskem delu smo si privoščili kosilo v sosednjem dijaškem domu, ki je za nas ves teden kuhal odlična kosila – grem jim velika zahvala. Kasneje smo se oglasili v kavarni učitelja matematike, ki nas je počastil s tradicionalno turško kavo, nato pa smo se vrnili v šolo, kjer smo preživeli še zadnje skupne ure ob pouku in druženju.

Slovo je bilo zelo čustveno. Tekle so solze, izmenjali smo si kontakte in si obljubili, da ostanemo v stiku. Nihče si ni želel oditi. Iskreno smo se zahvalili vsem, ki so nas gostili, ter se prisrčno poslovili od naših novih prijateljev.

V hotel nas je pospremil koordinator Erasmus+ šole gostiteljice Kadir Gür, kateremu gre velika zahvala, da smo se imeli tako dobro in da smo to mobilnost v vseh pogledih res dobro izkoristili.

Po odhodu iz hotela smo si ogledali še čudovito mesto Ordu, nato pa se zvečer odpravili proti letališču Giresun, kjer smo se kot v filmu pripravili na čakanje na nočni let proti domu – polni vtisov, novih izkušenj in neprecenljivih spominov.

Zapisali:
Učitelja in učenci Erasmus+ mobilnosti

19.4.2025

Erasmus+ mobilnost – potovanje domov, polno preobratov in novih izkušenj

Naš zadnji dan vrnitve iz Erasmus+ mobilnosti se ni odvijal čisto po načrtih – a prav v tem je čar potovanja. Nočni let iz Giresuna je bil namreč odpovedan, zato smo se morali v zgodnjih jutranjih urah podati na dve uri dolgo vožnjo do letališča Samsun. Tam smo ujeli jutranji let za Istanbul, a zaradi spremembe smo zamudili prvotno načrtovani let proti domu.

Namesto hitre poti domov nas je čakal dan, poln potrpežljivosti in prilagajanja. Ves dan smo preživeli na ogromnem istanbulskem letališču, ki je postalo naš začasni dom. Spali smo na stolih, brali knjige, se sprehajali med terminali, jedli ter občudovali veličino enega največjih letališč na svetu. Počutili smo se kot pravi junaki filma Terminal – z nasmehom, kančkom utrujenosti in veliko iznajdljivosti.

Kljub nepredvidenim zapletom je bila ta izkušnja dragocena. Naučila nas je potrpežljivosti, prilagodljivosti in kako pomembno je ostati miren in iznajdljiv v nepredvidenih situacijah. Zdaj se kot pravi popotniki počutimo veliko bolj pripravljeni za samostojna potovanja v prihodnosti.

Zvečer smo se končno vkrcali na let proti Ljubljani. Ob pristanku smo se z velikim veseljem odpravili proti domu – k svojim družinam in prijateljem – bogatejši za nepozabne izkušnje, nova znanja, prijateljstva in z željo, da vse to delimo tudi doma.

Učitelja sva neizmerno hvaležna tudi ostalim učiteljem šole gostiteljice, ki so nam pomagali, nam svetovali, nas veliko novega naučili. Zahvala gre nacionalni organizaciji Cmepius in Evropski uniji za sofinanciranje. Prav tako pa gre zahvala našemu ravnatelju in vodstvu, ekipi Erasmus+ naše šole ter vsem sodelavcem, ki so v tem času poskrbeli za nemoten potek pouka, ko smo bili na mobilnosti in mislili na nas. Zahvala gre tudi staršem učencev.

Ogromna zahvala gre pa tudi podjetju GoLipy, ki nam je prevoz na letališče Jožeta Pučnika in prevoz nazaj domov ponudil v celoti sponzorsko.

Ta mobilnost je bila res nekaj posebnega – polna učenja, čustev, doživetij in tudi nepričakovanih dogodivščin, ki so jo naredile še bolj nepozabno.

Zapisala:
Mateja Keber

Zahvala Turistični pisarni Slovenj Gradec za promocijski material

V okviru Erasmus+ mobilnosti smo se predstavniki naše šole v tednu od 13. do 19. aprila udeležili izmenjave v Turčiji, kjer smo poleg predstavitve šolskega dela in programa Erasmus+ z veseljem predstavili tudi naš domači kraj – Podgorje pri Slovenj Gradcu, Razbor, Slovenj Gradec in Koroško.

Pri tem nam je izjemno pomagal promocijski material, ki nam ga je prijazno priskrbela Turistična pisarna Slovenj Gradec. Z njihovo pomočjo smo učencem in učiteljem predstavili lepote ter kulturno dediščino našega kraja. Gradiva, kot so zemljevidi, brošure, promocijske knjižice in drobni spominki, so vzbudila veliko zanimanja ter doprinesla k večji prepoznavnosti tudi našega območja v mednarodnem okolju. S seboj smo odnesli tudi lastne, šolske razglednice naše prelepe narave Razborja ter kot pozornost magnete – ročna dela naših učencev.

Iskreno se zahvaljujemo Turistični pisarni Slovenj Gradec za njihovo podporo in pripravljenost sodelovati pri našem projektu.