{"id":1895,"date":"2021-10-18T10:58:31","date_gmt":"2021-10-18T08:58:31","guid":{"rendered":"https:\/\/podgorjesg.splet.arnes.si\/?p=1895"},"modified":"2021-10-18T10:58:34","modified_gmt":"2021-10-18T08:58:34","slug":"in-memoriam-anica-meh-1932-2021","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ospodgorje.si\/?p=1895","title":{"rendered":"In memoriam Anica Meh (1932\u20132021)"},"content":{"rendered":"\n

\u017divljenjska pot Anice Meh je bila nelo\u010dljivo prepletena s pedago\u0161kim poklicem ter zanimanjem za odkrivanje in negovanje kulturne dedi\u0161\u010dine. Vila se je med \u0161tevilnimi kraji, v katerih je mnogokrat postavljala mejnike na pedago\u0161kem in kulturnem podro\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Anica Meh med folkloristi<\/p>\n\n\n\n

Leta 1952 je rojena Savinj\u010danka kot upraviteljica in mlada u\u010diteljica razrednega pouka prispela v \u0160t. Vid nad Valdekom, danes Zavr\u0161e. Kaj kmalu je \u0161olo postavila v sredi\u0161\u010de dogajanja v tem majhnem, a razprostranim kraju. Pritegnile so jo tamkaj\u0161nje etnolo\u0161ke zna\u010dilnosti, ki jim je posve\u010dala ure raziskovanj. Te so prerasle v strastno prou\u010devanje obi\u010dajev, pesmi, nare\u010dja in dru\u017eabnega \u017eivljenja na bregovih in v grapah v bli\u017enji okolici. Kulturno \u017eivljenje v kraju je obudila z ustanovitvijo \u0161olskega zbora in folklorne skupine. Kot vselej se je dejavnosti lotila s strokovnostjo in zavezanostjo k tradiciji. Svojemu zanimanju je ostala zvesta do konca svojega \u017eivljenja. Kot upraviteljica \u0161ole v \u0160t. Vidu je anga\u017eirano delovala pri gradnji novega objekta, za kar je \u017ee po dveh letih slu\u017ebovanja, leta 1954, prejela priznanje tedanjega Okraja Slovenj Gradec za svoj prispevek pri gradnji nove \u0161ole. Navkljub obilici dela je na\u0161la \u010das za pomo\u010d \u0161ibkej\u0161im. Bila je aktivna v Krajevni organizaciji Rde\u010dega kri\u017ea, prevzela je vodenje Postaje prve pomo\u010di, za kar je bila leta 1960 na pobudo Okrajnega odbora Rde\u010dega kri\u017ea Maribor tudi nagrajena. Ne nazadnje, izkazala se je tudi s tajni\u0161kimi deli pri elektrifikaciji obmo\u010dja Zavr\u0161e. Leta 1961 ji je Zveza prijateljev mladine Slovenije za po\u017ertvovalno delo z mladimi izrekla priznanje.<\/p>\n\n\n\n

Kot prva posameznica je za dvanajst odgovornih, uspe\u0161nih in plodnih let v izobra\u017eevanju leta 1964 prejela Vrun\u010devo nagrado ob\u010dine Slovenj Gradec. Tega leta se je preselila v Podgorje pri Slovenj Gradcu, kjer je nadaljevala delo u\u010diteljice na O\u0160 Podgorca. Za\u010drtala je nove standarde v kulturnem \u017eivljenju \u0161ole in kraja. Pod njenim vodstvom sta pri\u010dela delovati \u0161olska folklorna skupina Pastirci in pevski zbor.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1976 jo je poklicna pot vodila na O\u0160 Franja Vrun\u010da v Slovenj Gradcu, kjer sta pod njenim mentorstvom za\u010deli delovati odli\u010dni \u0161olski folklorni skupini, mlaj\u0161a je izvajala ptujsko-podravske plese, starej\u0161a, ki jo je plemenitil \u0161e \u0161olski tambura\u0161ki orkester, pa belokranjske plese.<\/p>\n\n\n\n

Anica Meh je poosebljala omikanost v \u017eivljenju in kulturi, ki se naj poka\u017ee tudi z izborom obleke. Zato ni naklju\u010dje, da se je v raziskovanju etnografskih zna\u010dilnosti \u0161e posebej posve\u010dala narodni no\u0161i. Uredila in oblikovala je narodno no\u0161o na\u0161ega obmo\u010dja za odrasle in otroke skupaj s prof. Mirkom Ramov\u0161em iz Etnografskega muzeja v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n

Njeno premo\u010drtnost, ki so jo uspe\u0161no uprizarjali mentoriranci, so kmalu opazili tudi ocenjevalci na razli\u010dnih tekmovanjih po Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Vodila je ve\u010d kot ducat pevskih zborov in folklornih skupin, med njimi \u0161tevilne tudi ve\u010dkrat nagrajene. Med slednjimi velja omeniti njen \u0161olski zbor iz \u0160t. Vida, ki je leta 1959 na regionalni reviji pevskih zborov v Mariboru prejel posebno priznanje. Anica Meh je za ve\u010dletno kulturno udejstvovanje in prispevek h kulturni rasti leta 1977 prejela Bernekerjevo plaketo, njena folklorna skupina Pastirci pa je leta 1995 postala prejemnica najvi\u0161je nagrade v kulturi v MO Slovenj Gradec \u2013 Bernekerjeve nagrade.<\/p>\n\n\n\n

Anica Meh je bila dru\u017ebeno vseprisotna. Sedemnajst let je delovala kot porotnica na sodi\u0161\u010du Slovenj Gradec in Maribor, dva mandata je bila svetnica v MO Slovenj Gradec, vrsto let pa je bila tudi v upravnem odboru Va\u0161ke skupnosti Podgorje. Odgovornost do kraja in ljudi je kazala tudi s \u010dlanstvom v razli\u010dnih komisijah, turisti\u010dnem dru\u0161tvu, z organizacijo \u0161tevilnih dogodkov pa je skrbela za ohranitev  spomina na narodno osvobodilni boj. Njenemu delu so se poklonile \u0161tevilne organizacije in dru\u0161tva ter jo predlagale za \u010dastno ob\u010danko MO Slovenj Gradec.<\/p>\n\n\n\n

Njena navdu\u0161enost nad ljudskim izro\u010dilom je bila nalezljiva. Imela je znanje in vizijo, da je kulturno dedi\u0161\u010dino pribli\u017eala \u0161ir\u0161im mno\u017eicam. Bila je soavtorica in mentorica projekta Zimska dela na Gumpotovi kmetiji in Koledovanje ob Sv. Treh Kraljih; Velikono\u010dni obi\u010daji na Kodrovi kmetiji v \u0160miklav\u017eu; Jaj\u010darija ob Sv. Florjanu v Razborju. Sodelovala je z ljudskimi pevci: posneta je bila oddaja Zimski ve\u010der pod Ur\u0161ljo goro; bila je mentorica ljudskih pesmi skupine ljudskih pevk Postavkova dekleta in skupini ljudskih pevcev Fantje z Gra\u0161ke gore; organizirala je sre\u010danje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Dru\u017eina poje in gode. Med drugim je bila kot doma\u010dinka ustanoviteljica in \u010dlanica organizacijskega odbora tradicionalne etnolo\u0161ke prireditve Furmani po cest’ peljajo. Na ogled je postavila \u0161e etnolo\u0161ko prireditev Kme\u010dka ohcet \u2013 Celove\u010derni prikaz obi\u010dajev, plesov, pesmi in iger od svatovanja do poroke.<\/p>\n\n\n\n

Svoje delo je Anica Meh zaobjela v dveh knji\u017enih delih. V Pesmarici Pod ko\u0161ato lipico je zbrala ljudske pesmi, s katerimi se je sre\u010devala od leta 1952 dalje. Knjiga Je pu\u0161eljc narjen pa je zbirka narodopisnih utrinkov iz Mislinjske doline.<\/p>\n\n\n\n

Vse do zadnjega je s predanostjo in ponosom sodelovala z njej ljubo doma\u010do \u0161olo \u2013 O\u0160 Podgorje pri Slovenj Gradcu. Vselej se je z navdu\u0161enjem odzvala povabilu za sodelovanje pri izvajanju obogatitvenih dejavnosti \u0161ole. \u0160e posebej ponosna je bila na otro\u0161ko folklorno skupino `Ta mladi pastirji, ki je bila ustanovljena pod mentorstvom u\u010diteljic mag. Majde Tam\u0161e Horvat in Mateje Jontes Kavnik. Ideje zadnjih pogovorov o folklornih spletih so zaradi nepredvidenih dru\u017ebenih razmer ostale \u017eal na papirju, a zagotovo jih bomo obudili in z u\u010denci v \u010dast Anici Meh, ko bo mogo\u010de, postavili na oder.<\/p>\n\n\n\n

Ob izteku \u017eivljenja \u0161tevilne besede ostanejo neizre\u010dene. A globoke sledi, ki jih je za seboj pustila Anica Meh v Podgorju, bodo vedno glasno pri\u010dale o izjemnem prispevku na\u0161e velike humanistke, krepostne prosvetne in kulturne delavke.<\/p>\n\n\n\n

Va\u0161ka skupnost Podgorje in Osnovna \u0161ola Podgorje pri Slovenj Gradcu<\/p>\n\n\n\n

Zapisala: mag. Majda Tam\u0161e Horvat<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017divljenjska pot Anice Meh je bila nelo\u010dljivo prepletena s pedago\u0161kim poklicem ter zanimanjem za odkrivanje in negovanje kulturne dedi\u0161\u010dine. Vila se je med \u0161tevilnimi kraji, v katerih je mnogokrat postavljala mejnike na pedago\u0161kem in...<\/p>\n","protected":false},"author":25249,"featured_media":1894,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-1895","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1895","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/25249"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1895"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1895\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1897,"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1895\/revisions\/1897"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1894"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1895"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1895"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ospodgorje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1895"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}