BRALNE AKTIVNOSTI DRUGOŠOLCEV

Bralna pismenost je izjemno pomembno področje človekovega življenja. Z razvojem pismenosti bi se morali ukvarjati od predšolskega obdobja pa vse tja do jeseni življenja, t. i. tretjega življenjskega obdobja. Bralna pismenost je prvi pogoj za učenje. A kako pismenost učinkovito razviti, jo (na)(pri)učiti, je pogosto vprašanje pedagoških delavcev. Vse bolj se ugotavlja, da se vse manj bere. In brati bi morali tako otroci kot odrasli. A kaj, če tudi pri slednjih branje pisane besede vse bolj usiha …

Zaradi zavedanja pomembnosti bralne pismenosti, ugotovljenega stanja v oddelku, sva z razredničarko 2. razreda, Matejo Jontes Kavnik, učence in njihove starše navdušile za vključitev v več bralnih projektov (Nacionalni mesec skupnega branja 2023 – medgeneracijsko branje, Naša mala knjižnica, Bralni vlak – KUD Sodobnost, Bralno priznanje, Domače branje, Bralni izzivi v podaljšanem bivanju, Glasno branje, Bralni dnevi). Pravijo, da zgledi vlečejo in namen naših bralnih aktivnosti je prav ta, da aktivno beremo prav vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega projekta.
V mesecu septembru smo se družili z medvedi, saj smo v času podaljšanega bivanja prebirali slikanice o medvedih. Učence so najbolj navdušile zgodbe o medvedih in medvedkih, ki so bile objavljene v revijah Ciciban. Le te so za Cicibanov 70. rojstni dan zbrane izšle v knjigi. Pozornost učencev je pritegnila tudi slikanica naše nekdanje učiteljice Janje Hanjže z naslovom Mala medena pravljica, pa tudi legendarni Kovičev Piki Jakob, Mali Medo Polonce Kovač, Vitezovo Zrcalce … Ker smo tako ves mesec september uživali v »medvedji družbi«, smo se odločili, da bomo izbrano zgodbo predstavili tudi s kamišibajem. Sedem medvedov Anje Štefan je učence posebej nagovorilo. Ob izdelanih slikovnih predlogah učenca Ožbeja Horvata, smo razdelile vloge posameznih medvedov in pripovedovalke. Po večkratnih vajah smo zgodbo predstavili tudi vrtčevskim otrokom. Z njimi smo zapeli pesem Iščemo medvedka, se razgibali z medvedjo gimnastiko in s kamišibajem pripovedovali zgodbo Sedem medvedov. Ob prijetnem in gostoljubnem druženju smo vsi navdušeni ugotavljali, da brati je preprosto lepo.

Ko sem učencem po prebiranju pravljice Zrcalce omenila, da nas bo morda obiskala mlada kamišibajka Špela, so bili več kot navdušeni. Kar odštevali so dneve do obiska naše male gostje. Učenci so predlagali, kako urediti učilnico na dan, ko bo gostja prišla. Razmišljali so, kaj bi ji v zameno za gostovanje podarili in predvsem, kdo bi lahko bila ta gostja. Poznali so kar nekaj oseb z imenom Špela. In dan, ko je naša kamišibajka Špela Kavnik prišla v goste, je zares uspel. Učenci so uživali ob izvrstnem pripovedovanju prvošolke. Tudi sami so se z dramatizacijo zgodbe predstavili in s tem dokazali, da je v družbi pravljic, knjig preprosto lepo in tudi, da je brati mogoče marsikaj. Tako kot tudi pravi pesnik Tone Pavček: » Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj …«

Veseli, motivirani in zadovoljni otroci, učitelji in starši so ključ šole 21. stoletja, zato nadaljujemo z bralnimi izzivi v podaljšanem bivanju. Oktobrski bralni izziv je učence navdušil za branje, učenje, reševanje ugank. Resnično so uživali, ko so si v šolski knjižnici izposodili prav vse dostopne uganke v knjižni izdaji. Le te so nato z zanimanjem prebirali, jih brali drug drugemu, jih zastavljali, reševali in si z uspešno opravljenim bralnim izzivom pridobili prvi vagon z nalepko. Učenci pa so prav nestrpno pričakovali, kaj bo prinesel naslednji bralni izziv meseca novembra v podaljšanem bivanju. Tokrat se učenci ukvarjajo s stripi; jih berejo in tudi ustvarjajo ter se že ukvarjajo z Ustvarjalnikom, ki je del prej omenjenega bralnega projekta Naša mala knjižnica.

Verjamem in se zavedam, da smo prav učitelji in starši tisti, ki imamo veliko težo in odgovornost za bralno pismenost naših otrok. Prav oni bodo snovalci naše prihodnosti, za katero vsi upamo, da bo tudi (še vedno) s knjigami obdana. Kljub umetni inteligenci, ki vse bolj pronica v vse pore naše življenja, knjiga ostaja tista, ki še vedno »vleče«, navdušuje, zabava, sprošča, uči … In verjamem tudi, da daje navdih razvoju zloglasne umetne inteligence.

Zapisala: mag. Majda Tamše Horvat,
učiteljica v podaljšanem bivanju