Pohod z lučkami navdušil in povezal krajane Podgorja

Učenci pohodniškega krožka so skupaj z učiteljicama Nino in Majdo ter v sodelovanju z Vaško skupnostjo in kulturnim društvom Podgorje organizirali pohod z lučkami po Podgorju.

V torkovem popoldnevu se je pred OŠ Podgorje pri SG zbralo precejšnje število navdušenih pohodnikov. Po pozdravu gostov, ravnatelja šole, podžupanje, predsednikov vaške skupnosti in kulturnega društva ter gospoda župnika so učenci skupaj z učiteljem Petrom zapeli pesem Delamo snežaka. V nadaljevanju sta navdušeni pohodnici, četrtošolki Sara in Kaja predstavili, kako so potekale priprave na dogodek in zakaj smo organizirali pohod z lučkami. Zbrani so z zanimanjem prisluhnili zgodbi o pomeni pohoda z lučkami.

Pohod z lučkami izvira še iz starih časov, ko so naši predniki praznovali dan svetlobe. Kasneje pa je po legendi o Svetem Martinu nastal pohod z laternami. Legenda pravi, da je neke temne noči Svetemu Martinu ušel osel. Otroci v bližnjem mestu so takrat vzeli vsak svojo laterno in mu pomagali najti oslička. S pomočjo otrok je bil osliček hitro najden in Sveti Martin je otrokom v zahvalo podaril štručke kruha. Od takrat naprej je pohod z laternami v Franciji vsako leto v mesecu novembru, otroci pa dobijo vsak svojo štručko.

Na koncu programa učencev pohodniškega krožka smo ob zvokih harmonike, na katero je zaigral osmošolec Lovro Kresnik, zbrane počastili s piškoti. Vsakemu udeležencu pa smo podarili tudi misel in voščilo.

“Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel,

kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.“

                                                                                                                                                  (Nejc Zaplotnik)

Naj nas v novem letu 2024 na vseh naših poteh spremljajo

zdravje, sreča, zadovoljstvo … in

 vse tisto, kar nas povezuje.

V spremstvu gasilskega vozila smo se v sprevodu in z lučkami v rokah odpravili proti Spodnji vasi. Pri Čunku (Smrekarju) smo imeli prvi postanek. Ob toplem čaju in slastnih rogljičkih smo se ogreli in poklepetali. Pot smo nadaljevali proti Žabji in Zgornji vasi ter se pri šoli poslovili z željo, da se srečamo ob letu osorej.

Zapisali mentorici pohodniškega krožka: Nina Krištofelc in mag. Majda Tamše Horvat