NOČ ZA MEDSEBOJNO POMOČ
Na OŠ Podgorje smo v sredo, 6. 11. 2024, organizirali poseben dogodek, in sicer Noč za medsebojno pomoč. Dogodek je bil namenjen učenkam osmega razreda s posebnim ciljem; in ta je bil utrjevanje in poglabljanje medsebojnih odnosov, spodbujanje pozitivne samopodobe in krepitev prijateljstva.
Med samim učnim procesom, med odmori, v času varstva vozačev … se po navadi večinoma ukvarjamo s težavami, ki se tičejo fantov, dekleta pa večkrat ostanejo brez zelo potrebne pozornosti in časa, ko jim lahko resnično prisluhnemo in ko se lahko med seboj tesneje povežejo. V popoldanskih urah so otroci vpeti v izvenšolske dejavnosti, ki jih radi obiskujejo, zato smo čas, namenjen posebnim delavnicam za dekleta, načrtovali v poznih popoldanskih urah.
Ob 17. uri so se zbrale, da bi skupaj pripravile večerjo. Za dekleta je bila to mala malica, saj se dobro znajdejo v kuhinji, in kot bi mignil, je bila večerja na mizi. Po večerji so sledile delavnice. V prijetnem vzdušju je stekel pogovor o temah, o katerih se je možno pogovarjati tako – v ožjem krogu in v prijetni družbi. Ob premišljevanju, klepetu, smehu … je nekaj časa bilo načrtovanega tudi tihemu razmišljanju o sebi. V ta namen je bilo pripravljeno posebno gradivo, ki so ga dekleta v smiselnem zaporedju vstavljala v za to pripravljeno mapo. V njej so ostali številni nasveti, kako si lahko pomagajo, kadar se znajdejo v duševni stiski; zapisovale so svoje misli o sebi ter druga drugi napisali prijateljsko pismo s komplimenti ter se tako spomnile, kako dragoceno in vredno je prijateljstvo. Po delavnici je bil na vrsti čas za sprostitev – ogled filma.
Biti v šoli ob tem času, ko smo navadno doma že skoraj pripravljeni za spanje, je bila za dekleta posebna izkušnja. Igrivo so izkoristile prednost, da na šoli ni nikogar, in se v tihih, praznih, temnih razredih »zapuščene« šole brezskrbno igrale skrivalnice. Po tako preživetem večeru jih je kmalu premagal spanec in do jutranjih ur, ko so prvi otroci že prihajali v šolo, so se uspele spočiti.
Z zajtrkom, pripravljenim v naši šolski kuhinji, se je druženje končalo. Ostali so lepi spomini, lepe izkušnje in tudi mapa, ki jo bodo učenke skozi šolsko leto dopolnjevale pri razrednih urah ali drugih dogodkih, ki jih imamo načrtovane samo zanje.
Helena Korat






Nedavni komentarji